Omemba: Tajda Novšak

»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je) te predstave težko umestiti.«

»Sedeti štiri ure na neudobnem stolu – tega ne zmorem več. Že samo to po mojem mnenju uniči teater.«

»Celo kariero imava dilemo. Odvisna sva od tega dela, tudi psihično, skozi ustvarjanje procesirava svet okoli sebe, iščeva življenjsko ravnovesje, sva zelo odvisna od tega, po drugi strani imava koncept, nastopanje, kar nama ni najbolj blizu.«

»Mislim, da smo in da sta kriva tega, da obstajata. In s tem, kar pride zraven tega, je občutljivost, empatija, nekaj, kar potem človeka razdira, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega.«

»To je bil nepričakovan dogodek, vdor realnega. Na Prekmurskem trgu (v Murski Soboti) me je zajela panika.«

»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je, op. P. B.) te predstave težko umestiti.«

»DADA!! najnovejša zadeva!!! buržoazna omedlevica, BRUITISTIČNA glasba, novo besnenje, Tzarov protest v pesmi in plesu – bobnanje – rdeča luč, policaji – pesem kubističnih razglednic Kabaret Voltaira – simultana pesem /.../«

»Razstava izhaja iz poglobljenega raziskovanja psiholoških procesov skozi umetnost, ki ga je umetnica razvijala tekom študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.«

»Preobrazba umetniških del je tako metafora za širšo družbeno transformacijo, kjer smo vsi soudeleženi v procesu nenehnega prilagajanja in rasti.«

»Že kot majhna punčka sem se navdušila nad herbariji, ki sva jih delali z mamo.«

»Menda ostane tisto, kar daš otroku v zgodnjem otroštvu, z njim vse življenje, in mislim, da je pri meni to prav ljubezen do narave in botanike.«

»Rastlinje, ki ga skoraj lahko otipamo.«

»Želim si, da bi se ljudje ozrli nazaj in se spomnili, kako smo živeli, se vrnili h koreninam.«

»V naravi je vedno ravnovesje - nekaj mora umreti, da se nekaj lahko rodi, in to ravnovesje se konstantno rotira, vsaj dokler vanj ne poseže človek.«

»Ob tem vprašanju pomislim na vožnjo skozi neko vas, kjer zagledamo staro hišo, ki je brez strehe, oken, vrat in drevesa kar rastejo v njej in čez njo.«

»Sama se torej na eni strani trudim ljudi nagovarjati s podobami rastlinja, da bi dojeli kako pomembno je ohranjanje narave.«

»Tukaj se rada postavim v podrejen položaj in mislim, da bi moralo človeštvo to večkrat narediti.«